Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je nedavno izdala »Poročilo o svetovni trgovini za leto 2023« (v nadaljevanju »Poročilo«), ki kaže, da so se pojavili zgodnji znaki razdrobljenosti trgovine, ki lahko upočasni svetovno gospodarsko rast. V teh razmerah je vključevanje več prebivalstva, gospodarstev in nujnih vprašanj v svetovno trgovino ter krepitev večstranskega sodelovanja učinkovita rešitev za obravnavo globalnih izzivov, ki pomaga svetovnemu gospodarstvu, da se razvije v bolj varno, vključujočo in trajnostno smer.
Generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije Ivira je v svojem poročilu izpostavil, da je mednarodni gospodarski red po letu 1945 temeljil na konceptu krepitve gospodarskih in trgovinskih vezi, soodvisnosti med državami ter spodbujanju miru in skupne blaginje. Izjavila je, da je večino zadnjih sedemdeset let ta koncept vodil oblikovalce politik in postavil temelje za dobo rasti brez primere, izboljšanega življenjskega standarda in zmanjšanja revščine. Danes je ta vizija ogrožena, prav tako kot prihodnost odprtega in predvidljivega svetovnega gospodarstva.
Poročilo navaja, da so "številne krize" v geopolitiki, javnem zdravju, okolju in gospodarstvu nekatere privedle do prepričanja, da globalizacija predstavlja prevelika tveganja za države. Po mnenju teh ljudi bo večja gospodarska neodvisnost namesto soodvisnosti bolje služila blaginji volivcev. To stališče je že začelo vplivati na trgovinske politike, kot je močno povečanje števila enostranskih trgovinskih ukrepov. Če tega trenda ne obvladamo, lahko na koncu razdeli svetovno gospodarstvo.
Ekonomski stroški razdrobljenosti bodo ogromni, «je opozoril Ralph Ossa, glavni ekonomist Svetovne trgovinske organizacije. Model WTO predvideva, da se bo svetovni povprečni dohodek zmanjšal za 5 %, če bo svet padel v najslabši možni scenarij celovite geopolitične konkurence. povprečni obseg trgovanja pa se bo zmanjšal za 13 %.
Osa je izjavil, da je trgovinski skepticizem trenutno razširjen, in trdil, da mednarodna trgovina ne vodi k izgradnji varnejšega, vključujočega in trajnostnega sveta. Ta pripovedni slog je "bistveno drugačen" od pripovednega sloga, ki je usmerjal oblikovanje trgovinske politike od podpisa Splošnega sporazuma o carinah in trgovini leta 1947. Poudaril je, da je za ohranitev miru in varnosti, zmanjšanje revščine in neenakosti ter doseči trajnostno gospodarstvo, "moramo trgovino sprejeti, namesto da bi jo zavrnili ... potrebujemo tudi večstranski trgovinski sistem".
Treba je omeniti, da čeprav se globalizacija trenutno sooča z izzivi, Osa meni, da so splošni globalni trgovinski temelji dobri, argument deglobalizacije pa je preveč pretiran. Podatki kažejo, da se je po začetku veljavnosti Sporazuma STO o olajševanju trgovine 22. februarja 2017 obseg svetovne trgovine povečal za 231 milijard ameriških dolarjev, kar je zlasti koristilo državam v razvoju.
Poročilo tudi poudarja, da mednarodna trgovina kljub izzivom še naprej uspeva, kar pomeni, da trditev o deglobalizaciji še ni podprta s podatki.
Z analizo, ali je delitev svetovnega gospodarstva ali spodbujanje širšega in bolj vključujočega povezovanja (ki ga Svetovna trgovinska organizacija imenuje "reglobalizacija") bolj ugodno za doseganje ciljev držav članic, poročilo poudarja, da razdrobljenost ne bo povzročila svet varnejši, enakopravnejši ali bolj trajnosten, ampak ravno nasprotno. Zaradi razdrobljenosti bodo gospodarstva manj uspešna, pomanjkalo jim bo inovativnosti in prožnosti. "
